Mladi in droge na Ptuju 2004
Nevenka Alja Gerl
Povzetek
Anketa o razširjenosti kajenja, uživanja alkohola in drugih drog med mladimi na Ptuju 2003/04 je zbrala 783 izpolnjenih vprašalnikov. Potekala je med učenci zadnjih treh razredov osnovne šole in med dijaki prvih dveh letnikov vseh srednjih šol na Ptuju. Zajela je mladostnike med 12. in 17. letom, ki so odgovarjali na vprašanja o svojih izkušnjah z različnimi vrstami drog. Namen ankete je bil zbrati podatke o resničnem stanju in obsegu problema na tem področju zato, da bi rezultati služili kot osnova za načrtovanje učinkovite preventive na Ptuju. Najpogostejša droga v redni rabi so med mladimi pri nas cigareti, ki jih redno kadi 16,7 %, priložnostno pa se jim pridruži še 14,5 % občasnih kadilcev. Najpogostejša droga na zabavah je alkohol, ki ga priložnostno uživa kar 47,3 % mladih. Tretja droga po pogostosti je marihuana, ki jo redno kadi 2,9 % vseh anketirancev. Kokain, heroin, amfetamini, ecstasy in LSD so razširjeni v ožjem krogu mladih. Vdihavanje hlapov lepila je prisotno kot značilna oblika eksperimentiranja. V zadnjem mesecu je alkohol uživala skoraj polovica anketirancev, cigarete je kadila več kot tretjina mladih, marihuano pa 8,1 %. Ostale droge je v zadnjem mesecu uživalo manj kot odstotek anketirancev. Kljub zakonodaji, ki omejuje dostopnost do alkohola in cigaret za mladostnike, lahko do alkohola brez težav pride 46,2 % vseh anketirancev in 27,4 % osnovnošolcev, do cigaret pa 43,7 % vseh anketirancev in 25,8 % osnovnošolcev. Marihuano lahko priskrbi 13,7 % anketirancev, ecstasy pa 4,2 %. Ostale droge so brez težav dosegljive za 2 do 3 % anketirancev.
Enkrat ali večkrat tedensko doživi pijanost skoraj 10 % anketirancev, kar je izredno veliko. To so mladi ljudje, ki drsijo v alkoholizem, saj gre za ponavljajoče se vedenje.
Prijatelji ali sošolci so nedovoljeno drogo ponudili že več kot 20 % anketirancev, manj kot 7 % pa preprodajalci. Več kot 15 % anketirancev se je to zgodilo v šoli ali v okolici šole, kar predstavlja najverjetnejši prostor srečanja mladostnika z drogo, čeprav je ponudba nedovoljenih drog pogosta tudi v lokalih in na ulicah.
Najbolj zdravju škodljivo je po mnenju anketirancev pogosto jemanje drog, še posebej pa kokaina in heroina. Škodljivost pomirjeval in ecstasyja ocenjujejo podobno kot škodljivost rednega kajenja. Kot najmanj škodljive ocenjujejo kozarec vina, steklenico piva in cigareto.
Večina anketirancev meni, da vedo dovolj o drogah in njihovih učinkih. Dodatne informacije bi najbolje sprejeli v obliki predavanja v šoli ali pa na televiziji.
V stiski bi se jih več kot polovica obrnila na starše, okoli petina pa na prijatelje. Institucijam, ki se ukvarjajo s svetovanjem, anketiranci ne zaupajo preveč. Če bi se z nekom že pogovarjali o svojih težavah, bi moral biti to svetovalec, ki bi bil prijazen, razumevajoč, pripravljen poslušati, sočuten, dobro usposobljen, vreden zaupanja, iskren, potrpežljiv in pripravljen pomagati.
Fantje eksperimentirajo z drogami pogosteje kot dekleta. Več jih redno ali občasno uživa alkohol in kadi marihuano, razlike med spoloma pri ostalih drogah pa niso velike. V zadnjem mesecu so pri uporabi vseh drog dekleta prekašala fante samo v pogostosti kajenja. Ponudba nedovoljenih drog je usmerjena na oba spola enakovredno. Za nove informacije o drogah in njihovih učinkih so dekleta bolj motivirana kot fantje.
Vedenje anketirancev se nekoliko razlikuje glede na to, ali bivajo v Mestni občini Ptuj ali v eni od ostalih občin, iz katerih prihajajo srednješolci. Mladi iz okolice pogosteje kot njihovi vrstniki iz Ptuja uživajo alkohol, kadijo cigarete in marihuano, uživajo heroin, kokain, amfetamine, ecstasy, LSD. Oboji so izenačeni pri rednem kajenju marihuane in uživanju pomirjeval, mladi iz mesta pa vodijo pri eksperimentiranju s hlapi lepila. V zadnjem mesecu pri uživanju vseh vrst drog prednjačijo mladi iz okolice, oboji so izenačeni samo pri jemanju pomirjeval. Mladi iz okolice kažejo večji interes za nabavo različnih vrst drog in prihajajo pogosteje kot mladi iz mesta v stik z nedovoljenimi drogami. Med mladimi iz okolice je takih, ki redno uživajo alkohol, skoraj 15 %, med mladimi iz mesta pa okoli 5 %.
Odgovori anketirancev se razlikujejo tudi glede na vrsto šole. Med osnovnošolci je najbolj razširjeno kajenje, sledi uživanje alkohola, pojavlja se marihuana, v manjši meri pa tudi pomirjevala, hlapi lepila, heroin, amfetamini in ecstasy. Na poklicnih in srednjih šolah ter na gimnaziji so prisotne vse v anketi omenjene droge. Najbolj pestra in najpogostejša je uporaba drog v poklicnih programih, sledijo gimnazijski in nato srednješolski programi. V zadnjem mesecu je alkohol uživalo 33 % osnovnošolcev, delež dijakov na različnih srednjih šolah pa sega malo čez 60 %. Kadilo je 22 % osnovnošolcev, 37 % gimnazijcev, 41 % dijakov srednjih šol in 55 % dijakov poklicnih šol. Na vseh vrstah šol je bila v zadnjem mesecu prisotna marihuana, ki jo kadi 13 % srednješolcev. Ostale droge so se po šolah pojavljale različno. Osnovnošolci so zelo informirani o dostopnosti različnih vrst drog.
Pri iskanju povezav med učnim uspehom in vedenjem mladih smo ugotovili, da imajo učenci z višjim učnim uspehom boljši odnos s starši, boljšo samopodobo in aktivneje preživljajo prosti čas, manj uspešni učenci pa so deležni manjšega interesa staršev za šolsko delo, pogosteje se jih bojijo, imajo slabšo samozavest in so z življenjem nasploh bolj nezadovoljni. Učenci, ki so imeli ob koncu prejšnjega šolskega leta nezadosten uspeh, kažejo najbolj tvegano vedenje glede drog. Najpogosteje od vseh skupin uživajo alkohol, kadijo cigarete in marihuano, posegajo pa tudi po nevarnejših drogah. Droge so tej skupini tudi najlaže dostopne, hkrati pa so ti mladostniki najbolj prepričani, da o drogah vedo dovolj. Manj uspešni učenci so najbolj ranljiva skupina na področju drog, najuspešnejši pa izražajo najmanj tvegano vedenje.
Mladostniki kažejo nekoliko različno vedenje tudi glede na vrsto družine, iz katere prihajajo. Presenetilo nas je, da mladi, ki živijo skupaj z obema staršema, sicer izražajo visoko stopnjo zadovoljstva z materialnim položajem, z odnosi v družini in imajo dobro samopodobo, hkrati pa najpogosteje posegajo po nevarnejših drogah, kot sta heroin in ecstasy. Anketiranci iz enostarševskih družin ne kažejo bolj tveganega vedenja kot njihovi vrstniki, med njimi lahko opazimo celo nižji odstotek rednih uživalcev alkohola. Mladi iz reorganiziranih družin v našem vzorcu kažejo največjo nagnjenost k eksperimentiranju z alkoholom in marihuano in se glede na mlade iz drugih vrst družin najmanj zanesejo na pomoč staršev, hkrati pa le redko posegajo po močnejših drogah. Najbolj zaščitno vlogo v našem vzorcu imajo rejniške družine, katerih mladi varovanci kažejo najmanj tveganega vedenja in se v največji meri obračajo po pomoč na starše.
Kako velik problem so torej v tem času droge med mladimi na Ptuju? Velik problem predstavlja alkohol, še vedno pa je najbolj razširjeno kajenje. Raba marihuane je dokaj pogosta in dosega nacionalno povprečje. Dostopnost drog je velika, neupoštevanje zakonodaje v trgovinah in lokalih pa očitno. Fantje so nekoliko bolj nagnjeni k eksperimentiranju z drogami kot dekleta, vendar razlike niso velike. Bolj tvegano vedenje v zvezi z drogami kažejo učenci z nižjim učnim uspehom in mladi iz okolice. Alkohol in marihuana veljata med mladimi za dokaj neškodljivi substanci. Eksperimentianje z močnejšimi drogami je prisotno že v zadnjih treh razredih osnovnih šol.
In preventiva? Za mladostnika, ki živi v prostoru s pestro ponudbo nedovoljenih drog in splošno razširjeno navado uživanja alkohola in kajenja, je verjetno najboljša preventiva dobra samopodoba, povezana s pristnimi odnosi v družini in uspehom v šoli. Da bi to dosegli pri čim večjem številu otrok (če že ne pri vseh, kar bi bilo idealno) že pred njihovim vstopom v obdobje mladostništva, je potrebno z ustreznim znanjem in veščinami najprej opremiti starše. Na kakšen način bi bilo mogoče izobraževati starše, je stvar resnega premisleka strokovne javnosti v širši skupnosti. Hkrati bi bilo zelo dobro s pomenom in z načini oblikovanja pozitivne samopodobe otrok seznaniti vse vzgojitelje, učitelje, svetovalne delavce in druge odrasle, ki spremljajo otroke na poti odraščanja.
Osnovnošolci potrebujejo informacije o drogah in njihovih učinkih ter o tveganem vedenju, ki prinaša večje možnosti za stik tudi z nedovoljenimi drogami, hkrati pa tudi socialne veščine za soočanje s ponudbo drog. Iz rezultatov je razvidno, da je otroke treba pripraviti na to, da bodo znali zavrniti drogo, ki jim jo bo ponudil prijatelj.
Posebno pozornost velja nameniti mladim, ki začnejo obiskovati srednjo šolo, še posebej tistim, ki prihajajo iz okolice. Srednješolsko obdobje prinese s sabo spremembe na različnih področjih življenja mladih, nanje pa se mladi pogosto odzovejo z negotovostjo, ki se lahko odrazi tudi s povečanim eksperimentiranjem. Srednješolci vsekakor potrebujejo dodatne informacije o drogah in njihovih učinkih, vendar na zanje primeren način. Posebno pozornost bi bilo treba pri srednješolcih nameniti škodljivosti pretiranega uživanja alkohola in razdiralnim posledicam alkoholizma, hkrati pa bi bilo koristno nekoliko osvetliti sliko marihuane, ki med njimi velja za precej neškodljivo.
Vsi otroci in mladi si želijo biti uspešni in sprejeti v svoji družini, med vrstniki in v svojem življenjskem okolju, kadar pa jim to ni omogočeno, postanejo ranljivi in reagirajo na zelo različne načine. Iz celovitih odgovorov posameznikov je razvidno, kako težko je posploševati, saj vsak od njih nosi svojo zgodbo. Večino opisanih pa povezuje izjava, da njihova družina preživi skupaj zelo malo časa. Enako trdi večina anketirancev, ki redno kadi marihuano. To je lahko za starše mladostnikov jasno sporočilo, da jih ti še vedno potrebujejo, morda celo bolj kot takrat, ko so bili še otroci, le da zdaj na drugačen način.
Na osnovi rezultatov te ankete lahko Lokalna akcijska skupina za boj proti odvisnosti na Ptuju oblikuje ciljno naravnane programe preprečevanja zlorabe drog v našem okolju. Rezultati so lahko osnova za izdelavo dolgoročnejše strategije preventivnega delovanja in hkrati kratkoročnega akcijskega načrta. Menimo, da bi bilo treba vsakih nekaj let izvesti podobno anketo, saj se razmere na področju drog spreminjajo zelo hitro. V kolikšni meri bomo lahko izvajali potrebne dejavnosti pa ni odvisno le od motiviranosti strokovne javnosti, ampak tudi od širšega konsenza v lokalni skupnosti oziroma prepoznavanja problematike drog v institucijah, ki sprejemajo razvojne odločitve za naše okolje.
