Mladi in droge na Ptuju 2008
Nevenka Alja Gerl
Povzetek
V raziskavi Mladi in droge na Ptuju 2008 smo obravnavali položaj na področju drog med mladimi na Ptujskem. Namen raziskave je bil posneti trenutno stanje in ugotoviti, ali se je vedenje mladih v zvezi z drogami na našem območju kakor koli spremenilo od prve raziskave, opravljene leta 2003.
V vzorec raziskave smo zajeli učence zadnjih treh razredov vseh petih ptujskih osnovnih šol in dijake prvih dveh letnikov vseh petih srednjih šol, ki delujejo na Ptuju. Po anketiranju na šolah smo prejeli 819 izpolnjenih vprašalnikov, ki smo jih nato obdelali in analizirali. Izpolnjeni vprašalniki predstavljajo odgovore 39,58% celotne anketirane populacije.
Ugotovili smo, da so najpogostejša droga v redni rabi cigarete. Alkohol je močno prisoten v življenju mladostnikov, saj ga je v mesecu pred raziskavo uživalo 27,9% anketiranih osnovnošolcev in 61,0% anketiranih srednješolcev. Dostopnost do alkohola se je v primerjavi z letom 2003 nekoliko zmanjšala, vendar se je število mladih uživalcev povečalo. Povečal se je tudi odstotek mladih, ki so že doživeli opitost.
Prepovedane droge se v zadnjih petih letih med anketirano populacijo niso razširile, so pa prisotne in vstopajo med vse mlajše osnovnošolce. S prepovedanimi drogami je prišlo največ anketirancev v stik v krogu prijateljev, najpogostejši prostor za stik s prepovedano drogo pa je ulica oziroma park. Droge so prisotne tudi na šolah in v njihovi okolici, v lokalih in na drugih mestih, kjer se zadržujejo mladi. Po prepovedanih drogah najpogosteje posegajo anketiranci z zadostnim in dobrim učnim uspehom, z nižanjem učnega uspeha pa narašča tudi odstotek tistih, ki kadijo cigarete in pijejo alkoholne pijače. Mladi, ki so nezadovoljni z življenjem, so glede rabe drog ranljiva skupina, tisti iz družin s težkim materialnim položajem pa najmanj posegajo po drogah.
Rezultati raziskave bodo služili kot podlaga za nadaljnje načrtovanje učinkovitih preventivnih programov Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti v Mestni občini Ptuj.
Sklepi
V raziskavi Mladi in droge na Ptuju 2008 smo obravnavali položaj na področju drog med mladimi na Ptujskem. Namen raziskave je bil posneti trenutno stanje in ugotoviti, ali se je vedenje mladih v zvezi z drogami na našem območju kakor koli spremenilo od prve raziskave, opravljene leta 2003. V vzorec raziskave smo zajeli učence zadnjih treh razredov vseh petih ptujskih osnovnih šol in prvih dveh letnikov vseh petih srednjih šol, ki delujejo na Ptuju. Po anketiranju na šolah smo prejeli 819 izpolnjenih vprašalnikov, ki smo jih nato obdelali in analizirali. Izpolnjeni vprašalniki predstavljajo odgovore 39,58 % celotne anketirane populacije.
Rezultati raziskave naj bi služili kot podlaga za učinkovito ukrepanje vseh, ki se nas dotika življenje mladih na območju Ptuja, v zvezi s problematiko rabe in zlorabe drog, tako dovoljenih kot nedovoljenih. Spodbudili naj bi strokovno in širšo javnost v našem okolju, da aktivno prispeva k iskanju možnosti za izboljšanje trenutnega položaja. Če odrasli vprašanja v zvezi z drogami prepuščamo otrokom in mladim, se bodo z njimi ukvarjali po svoje, z mnogo eksperimentiranja in tveganja za svoje telesno in duševno zdravje ter varnost. Otroci in mladostniki še niso opremljeni s socialnimi izkušnjami, ki bi jih vedno vodile k življenjsko dobrim izbiram. Če se odrasli zanašamo na to, da bodo mladim, ki zaidejo v svet drog, pomagale za to pristojne institucije, ravnamo tako, kot če bi jim pustili voziti avtomobile brez vozniškega izpita, zanašajoč se na to, da jih bo morda nekje ustavila policijska kontrola ali da bodo ob trku varnostne zračne blazine preprečile najhujše.
Zanimiva ugotovitev naše raziskave je, da se je zadovoljstvo anketirancev z različnimi področji življenja v primerjavi s stanjem pred petimi leti nekoliko izboljšalo. Področja nezadovoljstva mladih pa niso nujno problem, ampak so lahko odlična priložnost za delo z mladimi.
V zadnjem mesecu ni nobene droge poskusilo 47,4 % anketirancev, ki so s svojim življenjem zadovoljni, in 30,3 % tistih, ki so z njim nezadovoljni. Med mladimi, ki so z življenjem zadovoljni, je 43,2 % takih, ki še nikoli niso doživeli opitosti, med nezadovoljnimi pa le 9,1 %. Nezadovoljni z življenjem nasploh so dosegli višje odstotke pri vseh kategorijah o pogostosti opijanja od zadovoljnih vrstnikov. Več anketirancev, ki so izrazili nezadovoljstvo z življenjem, kot njihovih zadovoljnih vrstnikov tudi prihaja v stik s prepovedanimi drogami.
Mladostniki, ki so s svojim življenjem nezadovoljni, so se v raziskavi torej pokazali kot ranljiva skupina. Ugotovitev postavlja nekaj pomembnih vprašanj staršem in učiteljem ter drugi strokovni javnosti: kaj vpliva na nastanek nezadovoljstva z življenjem pri mladih, kako ga lahko pravočasno prepoznamo odrasli (preprodajalci, prijatelji in sošolci očitno ga!), kako naj ravnamo z nezadovoljnim najstnikom, da ga ne bi spodbujali k še bolj tveganemu ravnanju z drogami, predvsem pa, kako ga preprečiti. Učiteljem in drugim strokovnim delavcem v šolah so na voljo različne izobraževalne oblike, v katerih lahko pridobijo dodatno znanje za delo z učenci na področju razvijanja pozitivnega samovrednotenja in spodbujanja celostnega osebnostnega razvoja, staršem pa moramo tudi v prihodnje prinašati dodatna znanja in veščine s tega področja na predavanjih in v šolah za starše ter razvijati še druge oblike sodelovanja z njimi.
Najpogostejša prostočasna dejavnost anketirancev naše raziskave je igranje z računalnikom, sledi ukvarjanje s športom, tako v obliki treningov kot rekreacije, pri čemer se s športom ukvarja veliko več fantov kot deklet. Pričakovano pogost način preživljanja prostega časa je gledanje televizije, redko pa branje. Podatek, da samo slaba četrtina mladostnikov izjavlja, da prosti čas namenjajo druženju z vrstniki, lahko pomeni problem, saj napoveduje zelo skromno medvrstniško socializacijo. Vsekakor bi se bilo temu vprašanju dobro posvetiti v posebni raziskavi, saj največ anketirancev hkrati navaja, da v prostem času pogrešajo prav druženje z vrstniki in zabavo. Med mladimi v našem vzorcu individualne prostočasne dejavnosti prevladujejo pred skupinskimi oziroma družabnimi in pasivne pred aktivnimi, kar potrjuje trende, ki so jih opazili raziskovalci med mladimi tudi drugod.
Rezultati naše sedanje raziskave kažejo, da se krog uživalcev prepovedanih drog med populacijo mladostnikov v zadnjih petih letih ni razširil, kar je presenetljivo le, če ne upoštevamo intenzivnega preventivnega delovanja v zadnjih petih letih, odkar smo na Ptuju sistematično sledili Strategiji razvoja dejavnosti za preprečevanje zasvojenosti v Mestni občini Ptuj 2005–2009. Kljub temu, na prvi pogled dobremu rezultatu, pa je raziskava zaznala uporabnike prepovedanih drog že med osnovnošolci, kar nas lahko upravičeno skrbi in terja primeren odziv.
V rezultatih raziskave lahko prepoznamo še nekaj problemov, med katerimi je na prvem mestu naraščanje uživanja alkohola. V lokalih se je doslej že opilo 8,9 % anketiranih osnovnošolcev in 49,3 % anketiranih srednješolcev. Nihče od njih še ni polnoleten, kar kaže na nizko raven spoštovanja zakonodaje med osebjem v lokalih, kamor zahajajo mladi. Najbrž ne bi bilo odveč tudi pri nas upoštevati dobre prakse nekaterih tujih držav, ki so za osebje v lokalih (natakarje, vratarje, redarje itd.) projektno uvedle posebne treninge za delo z mladimi, ki želijo naročiti alkoholne pijače, za prepoznavanje znakov uživanja drog in še posebej za komuniciranje z opitimi ali drugače omamljenimi obiskovalci. Pozitivni učinki takih ukrepov so bili na Švedskem nesporni: v lokalih je bilo več reda in manj ekscesov, kar je bilo dobrodošlo za lastnike lokalov in osebje, med mladimi pa manj opitih, kar je posledično pomenilo manj škode na javni lastnini, manj nevarnosti v prometu, manj zdravstvenih posegov itd., če ostajamo le pri materialno oprijemljivih dejstvih.
Visoki odstotki opitih mladostnikov iz naše raziskave dajejo misliti, da njihovi starši bodisi dopuščajo tako ravnanje kot neproblematično (splošna tolerantnost do uživanja alkohola oziroma slovenska »mokra kultura«) bodisi ne vedo, kako bi ga preprečili ali zaustavili. Starši so vsekakor pomembna ciljna skupina za ozaveščanje o problematiki uživanja alkohola med mladostniki, in sicer tako starši osnovnošolcev kot srednješolcev, na kar nas opozarja trend naraščanja odstotka uživalcev alkohola med anketiranci od sedmega razreda do drugega letnika srednje šole. Ne smemo tudi spregledati podatka iz naše raziskave, da je že med osnovnošolci 33,8 % občasnih in 1,1 % rednih uživalcev alkohola.
Cigarete so med anketiranci še vedno najpogostejša droga v redni rabi, čeprav je odstotek kadilcev upadel glede na raziskavo izpred petih let. Tisti, ki želijo kaditi, pa lahko cigarete z več ali manj truda še vedno dobijo. Spremembe v zakonodaji so torej zavrle kajenje med mladoletnimi, vendar nadzor nad njenim izvajanjem še ni dovolj dosleden.
Pri podatkih o ponudbi prepovedanih drog oziroma o dostopnosti mladostnikov do njih je razveseljivo, da se odstotki anketirancev, ki jim ponudijo nedovoljeno drogo, in tistih, ki jo zares zaužijejo, močno razlikujejo. To pomeni, da precej mladih pride v stik s prepovedano drogo, a jo odklonijo oziroma se ne odločijo za njeno uporabo. Pravzaprav je ravno del mladih, ki so z drogo že prišli v stik, pa je niso zaužili, tista skupina, za katero lahko trdimo, da ravna ozaveščeno. Tega ne moremo trditi za mlade, ki z drogo še niso prišli v stik, saj ne vemo, kako bi se odzvali ob morebitni ponudbi. Problematično je, da so droge dostopne ne le v lokalih, na ulicah in v parkih, ampak tudi v šolah, njihovi okolici in na domačih zabavah, v okoljih torej, ki veljajo za varna. Izziv ostaja tudi kroženje prepovedanih drog med prijatelji in sošolci, ki je mnogo teže dosegljivo za preventivne programe kot ozaveščanje mladih glede ponudbe drog od preprodajalcev. Za mladostnika proti koncu osnovne šole namreč prav prijatelji in vrstniki postanejo merilo, kaj se dela in kaj ne, kaj je v redu in kaj ne. Prisotnost prepovedanih drog med osnovnošolci nas spodbuja k sistematičnemu izvajanju preventivnih programov na tem področju.
Anketiranci iz našega vzorca niso dobro obveščeni o virih pomoči v primeru težav z drogo. Med njimi vlada tudi nekaj zmotnih prepričanj o načinih nudenja pomoči zasvojenim, na primer da bi lahko kar sami pomagali zasvojenemu ali da bi si po iskrenem pogovoru lahko pomagal kar sam. Mladim bi bilo koristno predstaviti resnico in mite o drogah, njihovem uživanju ter delovanju, kar lahko naredijo edino strokovnjaki s tega področja, po katerih izražajo interes tudi mladi sami. Hkrati ugotavljamo, da je tako mlade kot starše nujno opremiti z informacijami o ustanovah, kjer lahko v primeru težav z drogo dobijo potrebno pomoč, ne le v našem okolju, ampak po vsej Sloveniji, saj je strah pred stigmo v svojem socialnem okolju pri iskalcih pomoči še vedno velika ovira.
Rezultati raziskave kažejo, da so ukrepi preprečevanja uživanja vseh vrst drog med mladostniki na Ptuju potrebni. Potrebujejo jih otroci v osnovnih šolah in mladi v srednjih šolah, še posebej pa učitelji in starši. Preventiva naj bi se začela pri delu z otroki že pri mlajših osnovnošolcih, nadaljevala pa naj bi se skozi ves čas šolanja glede na spremembe v življenju otrok in mladih, ki jih prinaša osamosvajanje. Delo z mladimi naj ne bi temeljilo zgolj na informiranju ali celo zastraševanju, ampak na dejstvih, ki jih otrokom in mladim posredujejo za to kompetentni odrasli. Odgovori anketirancev o tem, kakšne informacije potrebujejo in od koga, so vredni vse pozornosti. Toda če bi intenzivno izvajali preventivne programe samo z mladostniki, ne pa tudi z njihovimi starši in učitelji, bi bili učinki zelo omejeni. Poglavitna ciljna skupina na področju preventive so prav starši in učitelji, ki v živem vsakdanjem stiku z otroki in mladimi lahko delujejo nanje zelo spodbudno in pozitivno, če poznajo ustrezne načine za to.
Sodobni starši so pri vzgoji otrok vsak dan znova soočeni z mnogimi izzivi, ki jih prinaša dinamika družbenih sprememb, na katere sami večinoma ne morejo vplivati. Informacije o tem, kaj vse bi morali narediti za svoje otroke in z njimi, niso dovolj, ko se pojavijo različne težave v šoli, v odnosih z vrstniki, v odnosu do sebe itd. Različne oblike dela s starši od predavanj, delavnic in t. i. »šole za starše« so postale realna potreba. Starši, ki so se v zadnjih petih letih udeleževali organiziranih oblik izobraževanja staršev, ki jih je v sodelovanju z osnovnimi in srednjimi šolami ter vrtci koordinirala LAS MO Ptuj, so izrazili veliko zadovoljstva s ponujenimi vsebinami in velikokrat poudarili, da je s temi vsebinami treba začeti že na začetku, se pravi takrat, ko ljudje postanejo starši, ali še bolje že pred rojstvom otroka. Najboljša priložnost za »šolo za starše« je torej vrtec, seveda pa tudi priprava na starševstvo, ki jo organizirajo zdravstvene institucije.
Preventiva torej ne bi smela biti kampanjska ali prepuščena ozaveščenosti vodstva posameznega zavoda, saj droge po različnih poteh prihajajo med vse mlajše otroke oziroma so široko dostopne, če govorimo o alkoholu in cigaretah, hlapih lepila, plina, pa tudi o sredstvih za doseganje boljših športnih rezultatov in o energijskih napitkih. Narobe bi bilo vso pozornost usmeriti k prepovedanim drogam, saj je bolj kot snov sama pomembno, da se otroci in mladostniki zavedajo nevarnosti delovanja katere koli psihoaktivne snovi na njihovo telo in duševnost. Poseben izziv, ki se je pokazal prav v naši raziskavi, je ozaveščanje otrok o energijskih napitkih in nevarnostih, ki jih prinašajo, še posebej v priljubljenih kombinacijah z alkoholom.
Šolske svetovalne službe so v rezultatih te raziskave dobile dragocene podatke o posebej ranljivih skupinah otrok in mladih, ki jih lahko učinkovito uporabijo tako pri šolskem delu in načrtovanju obšolskih programov, namenjenih krepitvi telesnega in duševnega zdravja, kot pri delu s starši. Pridobljeni podatki pa so seveda lahko uporabni tudi za vse druge strokovne javnosti, ki se ukvarjajo z otroki, mladostniki in družinami na različnih področjih življenja.
Droge vseskozi spremljajo človeško družbo, ne glede na zakonske norme, religijo, politični režim, ekonomsko razvitost itd. Nesmiselno bi se bilo boriti proti drogam, saj bi šlo za jalovo početje. Še kako pomembno pa je otroke in mlade pripraviti na življenje v resničnem svetu, v družbi, kakršna je, z vsemi priložnostmi in nevarnostmi, da ne bodo postali kakor koli zasvojeni in s tem osiromašeni bogastva polnega življenja, pri čemer droge še zdaleč niso edino sredstvo, ki povzroča zasvojenost.
