Gregor Samastur se bo letos v CID-u s samostojno likovno razstavo predstavil že 15. leto zapored. Razstava je tudi tokrat posvečena spominu na sina ob njegovem rojstnem dnevu.
Otvoritev razstave bo spletna, v živo pa si bo razstavo mogoče ogledati v delovnem času CID-a do 9. marca 2022.
Avtor je ob tokratni razstavi zapisal:
»Bistvo vsakega umetniškega dela razumem kot čutno zaznavo, zapisano ali podano v slikarski obliki, pri čemer je sporočilna vsebina oblikovana skozi barvo in formo slikarskega zapisa, ki pa v vseh pogledih prezentira mojo osebno izpoved, ki poskuša z opazovalcem vstopiti v komunikacijo v podobi slike – v sliki.
Ta razmišljanja so me pripeljala tudi do naslova letošnjega opusa, ki sem ga poimenoval IN PICTURA ali V SLIKI. Tudi tokrat gre za predstavitev povsem novega opusa 22 likovnih del, ki pa jih ne bom postavil kot samostojna likovna dela, ampak bodo v obliki diptihov in triptihov v vertikali in horizontali tvorila neko likovno celoto.«
GREGOR SAMASTUR …IN PICTURA – 2022
Mario Berdič Codella, januar 2022
Gregor Samastur že petnajsto leto posveča samostojno razstavo s ciklom najnovejših slikarskih del svojemu sinu na njegov rojstnodnevni praznik. Tokratni cikel je popolnoma drugačen od minulih, saj gre za globoko simbolična dela, ki se po eni strani navezujejo na umetnikov odnos do likovne umetnosti kot avtorefleksivnega, samoizpovednega sredstva, tudi v smislu aristotelovske katarze, po drugi strani pa odsevajo nostalgično, čeravno boleče spominjanje na domače haloško okolje in nekdanje skromno življenje v revščini. Skrajno domišljena je v tem smislu večplastna simbolika, saj je Gregor Samastur kot prvo izbral grisaillni kolorit z nepestrimi, črno-sivo-belimi gradacijami, kakor so jih pogosto uporabljali v baroku za upodobitve kakšnih ikonografskih posebnosti ali zgodb, praviloma v stranskih nišah, slikar pa je takšne sivine uporabil za lokalni kolorit in tako ustvaril vtis puščobnega življenja v omenjenem kmetskem okolju. Kot drugo pa je namesto klasične gričevnate haloške krajine s pomočjo vehementnih, daljših, krajših, mestoma madežastih in celo risarskih potez, upodobil neke vrste amorfno, kaotično ozadje, kot bi šlo za alkimično masso confuso, iz katere se oblikujejo ležeči kvadrati kakor prima materia, ki nekako lebdijo nad osnovo kot racionalni simboli urejenosti, ki pa jih lahko doživljamo tudi kot hiše na razbrazdani zemlji. Hkrati lahko ležeči pravokotniki, še posebej, kadar so razvrščeni v navpičnem nizu, asociirajo na klaviaturne črne in bele tipke, ki se jim včasih pridruži kakšna rdeča, kot znak upanja v težkih časih, tako preteklih kot sedanjih, kot je zapisal sam avtor v pojasnilu vsebine najnovejšega cikla. Pravi tudi, da je njegova osebna likovna izpoved neke vrste slika v sliki ali intimno odslikavanje stvarnosti, v katero vabi opazovalca, od tod tudi naslov cikla (pictura) in pictura. Ob tem pomislimo na znamenito skladbo estonskega skladatelja Arva Pӓrta Spiegel im Spiegel (Ogledalo v ogledalu) za violončelo in klavir, ki z glasbenimi sredstvi izraža podobno bolečo nostalgijo in odseve stvarnosti v ponavljajočih se sekvencah, kakor Samasturjevi pravokotniki ali »tipke« skozi ves cikel. Slednji ima še dodatno posebnost, saj je možno sestavljati kvadratne platnene nosilce v diptihe, triptihe ali celo kvadriptihe (po dva zgoraj in spodaj), simbolizirajoč na ta način neskončno ponavljanje življenjskega cikla, sicut erat in principio et nunc et semper in saecula saeculorum (kakor je bilo v začetku, tako sedaj in vselej in vekomaj), čeravno v Samasturjevih duhovnih krajinah ni slišati veličastne Gloriae in Excelsis… Ali pač?
